Kompetenčni pristop

Kompetence oz. zmožnosti

Pojem zmožnosti v našem primeru razumemo kot dimenzijo, ki vsebuje različne sestavine, ki se med seboj prepletajo:

• kognitivno ali spoznavno zmožnost: obvladovanje načel, teorij, konceptov, tudi razvoj višjih spoznavnih ravni – sistematično povezano znanje, obvladovanje raznih miselnih operacij, razvoj kritičnega, ustvarjalnega mišljenja itn.;
• funkcionalno ali akcijsko zmožnost: zmožnost in pripravljenost angažirati se, nekaj narediti, znanje smiselno in koristno uporabiti v življenju in delu; razvite spretnosti, sposobnosti, veščine, potrebne za reševanje problemov v vsakodnevnih položajih, za opravljanje konkretnih dejavnosti;
• osebnostne ali socialne zmožnosti: zajemajo tudi čustveno/motivacijsko dimenzijo; obvladovanje socialnega prostora, vstopanje v določena razmerja, kar zajema tudi etično dimenzijo, osebne in socialne vrednote, odnos do lastne strokovne vloge in osebnostne rasti. (Prirejeno po: Medveš, 2006, Marentič Požarnik, 2006).

VRSTE ZMOŽNOSTI

V kompetenčno zasnovo smo umestili različne vrste zmožnosti in sicer:

• ključne zmožnosti: so prenosljive med različnimi poklici; posamezniku ne glede na specifične okoliščine omogočajo funkcionalno odzivanje in delovanje v različnih dejavnostih.
  Po Skupnih evropskih načelih za kompetence in kvalifikacije učiteljev Evropska komisija 2007) so to predvsem: zmožnost delati z drugimi, zmožnost delati z znanjem, tehnologijo in informacijami, zmožnost delati z družbo in v družbi.
• splošne poklicne zmožnosti: so skupne podobnim poklicem, vlogam, delovnim opravilom ali skupinam delovnih mest na nekem poklicnem področju.
• posebne poklicne zmožnosti: so značilne za posamezna delovna mesta in opravila. V naši kompetenčni zasnovi so to tiste, ki izhajajo iz temeljnih andragoških procesov ter konkretnih del in nalog, ki ji opravljajo učitelji, vodje/organizatorji izobraževanja odraslih idr.